Zgodovina nastanka cerkve sv. Uršule

Leta 1570 so se pri Florijanu Plešivčniku in njegovemu sinu Antonu zbrali Vincenc Prevolnik, Baltežar Navornik, Rupert Šisernik, Benedikt in Lambert Močilnik in Jurij Prevolnik. Dogovorili so se, da bodo sezidali sv. Uršuli v čast hram, da v sedmih deželah naokoli ne bo na bolj visoki gori kot je Plešivec take cerkve zaradi petih reči, za katere naj bo pri bogu priprošnjica sv. Uršula:

  1. Dobrotljivosti
  2. Kruha
  3. Mošta
  4. Volne
  5. Ta prave krščanske vere,

Ki so jo slovenjgraški purgarji kazili. Ljubljanski škof Tomaž Hren, pod katerega so tisti čas spadali vsa Mislinjska in Mežiška dolina je spreminjal gradnjo cerkve, ki so jo kmetje zidali brez vsakih načrtov. Odločal in odrejal je dela, pregledoval račune, s svojim denarjem plačeval obrtnike. Skoraj deset let je spremljal gradnjo, spominska knjiga v starotrškem župnišču pri Slovenj Gradcu pripoveduje: Leta 1601 je bil Tomaž Hren, deveti škof Ljubljanski, v dobrlovaškem samostanu v Podjuni pri novi maši. Ob tej priložnosti je prišel škof skozi Guštanj na Plešivec. Ogledal si je brez vsakih načrtov zgrajeno cerkev, dal navodila glede oltarjev. Z raznimi darovanji so nabrali denar in Florijan Plešivčnik je v kratkem času ukrenil vse podrobno in cerkev so dokončali leta 1602 ter jo posvetili 18. avgusta. Posvetil jo je sam škof Tomaž Hren. Pri slavnostni pontifikalni maši je pridigal v deželnem jeziku. S pridigo je utrjeval in potrjeval slovenski jezik.

 

Literatura: Ivan Modrej, Koroški fužinar, Tone Sušnik
Povzetek: Ivan Gačnik